Sawat-dii khrap!

6.11.2006 ob 09:01

En teden je že mimo odkar sem odšel od doma, pa še nisem uspel sesti za računalnik in napisati nekaj vrstic. No, sedaj imam časa na pretek, ker sem si na Tajskem “kupil” souvenir, ki si ga res niti malo nisem želel, in sicer štiri šive na mojem levem komolcu!

Najprej, pa bi se rad vrnil na začetek …

Če hočeš priti v Bangkok, je danes možnosti za to več kot dovolj. Kadar imaš na razpolago veliko časa in volje, lahko za transport na primer uporabiš kolo ali motor, v primeru, da je to pot v iskanju samega sebe, če se malo pohecam, pa se lahko na potovanje odpraviš tudi peš. Nadaljni možnosti sta tudi vlak ali ladja, ker pa živimo v 21. stoletju, smo se mi raje odločili kar za letalo. Najbolj ugodna za nas je bila letalska karta Dunaj-Katar-Bangkok, kar je vsega skupaj pomenilo slab dan vožnje in čakanja, da smo 30. novembra zjutraj okoli 9h po tajskem času pristali na novem bangkokškem mednarodnem letališču. Takoj me je prevzel občutek domačnosti in razveselil sem se dejstva, da se še vedno dobro počutim v tem okolju. Utrujen od neprespane noči, sem na dveurni vožnji s taksijem, skozi nepregledne množice avtomobilov, tuk-tukov in skuterjev premišljeval o tem, kako se bo na prvem delu potovanja obnesla naša kar številčna druščina. Ostalih fantov od prej pravzaprav nisem dobro poznal, prvi vtisi pa niso bili slabi. Vertačnik, visok, močan fant, prav lahko bi si ga predstavljal v kaki ragbi ekipi, po srcu pa prava dobričina in zelo, zelo pozitno naravnana oseba, Bombač, bivši policaj, ki šele zadnjih nekaj mesecev zopet uživa življenje civilista in zato kar izžareva zadovoljstvo nad to svojo odločitvijo, Žiga, lahko bi mu rekel tudi kar Žigolo, saj dekleta za njegov videz res niso imuna, midva z Domnom K., ki sem ga že predstavil in pa še Kanjoning Bob, naš štiridesetletnik, ki kar naprej kaže svoja navdušenja nad vsem novim in nas zna vse skupaj res nasmejati. Zanimiva druščina, majhnih, velikih, močnih, manj močnih, bolj ali manj pozitivnih, s skupnim navdušenjem nad vodnimi športi in neokrnjeno naravo. Dva tedna mi zagotovo ne bo dolgčas …

Nastanili smo se v hotelu Siam II., za templjem, na koncu Khao San Road-a, ki ga res priporočam vsakemu, v primeru če bi potreboval prenočišče v Bangkoku. Čiste sobe, zmerne cene, hotelski bazen in prijetna atmosfera so več kot si le lahko želiš. Tu sta se nam pridružili še prijateljici Domna K., turistični vodički, ki trenutno delata na področju JV Azije. Družba je bila ravno pravšnja za dva dni zabave in izlete po nakupih. Nato nas je pot vodila na jug. Fantje si namreč po poletni sezoni, ko so vsi pridno delali za agencijo 3glav adventures na Bledu, zaslužijo še nekaj pravih počitnic, meni pa tudi ne bodo škodile, sem si mislil. Gremo na morjeee!

Koh Samui …

Otok s kilometri peščenih plaž, ki se kar navezujejo ena na drugo. Na njem ponujajo vse možne vodne športe, adrenalinske aktivnosti in raznorazne avanture, tako da je na kožo pisan vsem zahodnim turistom, med katere se tako daleč na vzhodu prištevam tudi sam. OK, to je pač turizem v pravem pomenu besede in zadevo je potrebno tako tudi vzeti. Nastanili smo se v prijetnih bungalovih Gecko na plaži Bo Phut, le nekaj metrov od morja in ravno prav oddaljeni od vrveža glavne ulice, ki je polna restavracij, barov in vseh možnih trgovinic. Sledijo gurmanski užitki in masaže, ki so tu še vedno zelo poceni, saj za eno uro tradicionalne tajske masaže odšteješ le preračunano 1000 SIT, pa pohajkovanje po otoku, najem skuterjev, ki so najbolj pogosto in poceni prevozno sredstvo na Tajskem ter z njimi res lahko veliko vidiš in tako je po vsem tem uživanju prišlo do tega, da imam zdaj občutno več časa kot prejšnje dni. Predvčerajšnjim, proti večeru sva se namreč z Domnom K. s skuterji odpravila iz sosednje plaže Chaweng nazaj proti našim bungalovom. Bil je že mrak in Domen K. je vozil pred mano. Tudi tukaj so ulice, tako kot je normalno za Azijo, polne motoristov in avtomobilov, promet pa je precej kaotičen. Ceste so na nekaterih delih povsem prekrite s peskom in polne lukenj. Tako se mi je, pri vožnji skozi ovinek in manjši hitrosti od ­­40 km­/h, kar naenkrat na mojem voznem pasu iz sosednje smeri pojavil motorist. Poskušal sem se izogniti trku in zavil v stran, na mojo nesrečo ravno na odseku prekritem s peskom. Kolesa so izgubila stik z asfaltom, spodrsnila in film v moji glavi se je upočasnil … “Padam!” Telo se instiktivno odzove na situacijo, glava pa dela po svoje. Medtem ko sem s telesom, v kratki majici in hlačah drsal po umazani cesti polni peska, sem videl kako mi na tla padajo moja očala, kapa, videl sem kako se je promet ustavil. Občutek sem imel, kot da se to ne dogaja meni, ne, to ni mogoče … Obsvetljen z avtomobilskimi lučmi, umazan, raztrgan in odrgnjen sem se počasi ustavil. Verjetno sem bil malce v šoku, saj sem takoj ko sem vstal, pobral s ceste očala in kapo, potreboval pa sem trenutek več, da sem ugotovil, da promet stoji zaradi mojega skuterja, ki leži na sredi ceste. Poberem še skuter in se odvlečem na rob ceste, promet steče dalje in vse je tako, kot da se ne bi nič zgodilo. In res je tako, dobro sem jo odnesel, saj je bila velika možnost, da bi me v trenutku ko sem ležal na tleh, povozil kak avto. Hvala mojim angelom varuhom …

No ja, vseeno sem po tem ko sem se malo bolje pogledal ugotovil, da sem precej krvav, bolelo pa me niti ni preveč, zato sem se za silo obrisal in se POČASI odpeljal za Domnom K., ki niti ni vedel, da se je karkoli zgodilo. Šele v bungalovu sem pod tušem ugotovil, da imam na komolcu manjšo luknjo in po posvetu z Žigom sva se oba strinjala, da bo potrebno šivanje. Takoj po prihodu na urgenco so mi odprli vrata v ordinacijo in prvi ki me je pregledal, je bil kar vratar, ki je z razdalje ocenil vso situacijo. Smešni so tile Tajci. V glavnem, vsi so bili zelo prijazni, doktor mi je zašil komolec, zdaj pa se vsak dan vračam v bolnico na prevezovanje in upam, da se vse skupaj čimprej zaceli.

Včeraj je bila na sosednjem otoku Koh Phangan ogromna zabava ob polni luni – Full moon party, ki se jo udeleži na stotine obiskovalcev iz celega sveta, ki pridejo sem samo zaradi te zabave. Seveda je bil tudi naš namen, da si od blizu pogledamo kako zadeva izgleda. No, jaz sem zaradi mojega stanja raje ostal v bungalovu in počival, zvečer ko so vsi prijatelji razen Žiga že odšli, pa sva si midva privoščila večerjo v vasici. Sedela sva na terasi ob morju in gledala domačine, ki so v morje spuščali majhne čolničke s cvetjem in svečkami ter malo večji šopek rož v obliki slona, v zrak spuščali manjše bele vrečke, pod katerimi je bil navezan ogenj, tako da so leteli na principu toplozračnih balonov. Lep prizor. Približno enkrat letno, vsako dvanajsto polno luno opravljajo ta obred, ko morju pošiljalo darila in se na tak način opravičujejo za vso umazanijo, ki jo spuščajo vanj čez leto. Lepa gesta, vseeno pa bi bilo bolje, če bi se bolj zavedali svojih dejanj kadar zares onesnažujejo vodo, se poskušali temu izogniti in na koncu tega obreda sploh ne bi potrebovali. Vendar pa so ljudje ob tem dejanju veseli, sproščeni in spontani. Ploskajo, pojejo, lepo jih je bilo videti. Veliko lepše kot biti na enem ogromnem rave partyu, zagotovo!

Jutri se že odpravljamo na sever Tajske v Chang Mai. Tam preživim še par dni in preden se odpravim naprej se vam še enkrat javim.

Pozdravček vsem, Domen

P.S. Prilagam pa se nekaj fotografij…

 

Nasa ekipa z leve proti desni: Ziga, Bob, Domen K., Vertacnik in Bombac, pred odhodom v Suratani

a1

Nakupovanje v velikem trgovskem centru MBK – Bangkok

a2

Zelezniska postaja – Bangkok

a3

Kajting – Koh Samui

a4

Nase prenocisce, bungalovi Gecko ponoci – Koh Samui

a5

Igranje biljarda – Gecko, Koh Samui

a6

Lastnica Gecka s tablo ki opozarja, naj se ne bojimo njenega psa Bruna, ampak nje – Koh Samui

a7

Leni Bruno:) – Gecko, Koh Samui

a8

Tega pa res se nikoli nisem videl, bankomat na stirih kolesih – Koh Samui

a9

Bencinska crpalka – Koh Samui

a10

Moja majica po nesrecnem padcu s skuterjem – Koh Samui

a11

In moja malenkost, takoj po sivanju v bolnisnici – Koh Samui

a12

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev na “Sawat-dii khrap!”

  1. GRiSON GRiSON pravi:

    Sawat-dii khrap, dee kan duhn thang.

  2. Domen Vodišek Domen Vodišek pravi:

    “Dee kan duhn thang?”
    Bi prosil za prevod, ker tudi domacini tega ne razumejo … :)

  3. Matc pravi:

    Sam da ti ni kej hujšga, pazi nase ti nori padalec!

    Take care, pa pozdravcek celi druščini

    M

  4. Domen Vodišek Domen Vodišek pravi:

    Hvala za pozdrave in res lepo, da si se oglasil.
    Tudi ti pozdravi Luka in Jano, pa se kaj se javi na mail, ce bos imel cas ;)

  5. Tine pravi:

    LP vsem ,vidim da ste se hitro vživeli v življenje Indokine. Vam kar malo zavidam
    te lepote – dežele nasmeha. Ali greste kaj v zlati trikotnik , pa v vasi dolgih vratov. Upam , da vas bo pot zanesla tudi v Laos kjer je pokrajina čudovita.

    V ALC se ne dogaja nič posebnega, razen da cesto rijejo 300 na uro.
    Lp
    Pozdravi tudi Žiga

    Tine Černe

  6. ana pravi:

    Zanimivo branje za tiste, ki ne moremo tja dol.
    srečno

    LP Ana

  7. Domen Vodišek Domen Vodišek pravi:

    Tine, kot si verjetno ze opazil, se jutri odpravljam v Laos, medtem ko ostala ekipa ostaja v Chang Mai-u. Kar pa se tice dolgih vratov sem si jih ze enkrat ogledal v JAR, tako da me v vasi Karen tu ne bodo videli. Saj ves, en dolg vrat je podoben drugemu :)
    Lepo, da si se oglasil.
    Pozdravcek tudi od Ziga.

    Hvala za komentar tudi tebi Ana, spremljaj blog se naprej ;)

  8. Jaka pravi:

    lep pozdrav iz dvorske vasi

    Kako kaj druscina? Mi tukaj na gorenskem se mao kr fajn… cakamo sneg.
    Drugac pa vidm da se imate kr fajn… he he he he
    Ej bofk a si tajko zame za u kufer ze najdu?!?!

    Fajn se mejte, LP Jaka

  9. kejt pravi:

    koh samui – otok palmje najlepši otok na svetu! vanj se lahko kar zaljubiš ane?! lp katja

  10. Domen Vodišek Domen Vodišek pravi:

    Jaka zdravo. Bofk se ti bo moral za tvojo posebno zeljo javiti kar na tvoj mail, vsaj kar jaz vem, pa na tem se ni bilo nic konkretnega storjeno :) Drugace se imamo pa fajn ja, ko si bomo pa tudi mi zazeleli sneg, pridemo domov … Se vidimo.

    Katja imas prav, je lusten otok, za pocitnice odlicen, vseeno pa ga ni cez Gorenjsko in palme tudi ne bi zamenjal za nase smreke :)
    Veliko srece obema z Blazem na popotovanju po Kitajski.